Zgodovina

Rojstvo formule 1 (1950-1959)

Formula 1 se je rodila v povojni Evropi, kjer so avotmobilske dirke predstavljale tako tehnološki prestiž kot tudi simbol ponovnega zagona industrije. Leta 1950 je FIA ustanovila svetovno prvenstvo Formule 1, prva dirka pa je potekala v Silverstonu.

  • Avtomobili so bili s pogonom na zadnja kolesa, motor pa je bil spredaj, zelo močni, a nevarni.
  • Varnost praktično ni obstajala: brez pasov, brez zaščitnih ograj, brez čelad, kot jih poznamo danes.
  • Prevladovali so Alfa Romeo, Ferrari, Maserati.
  • Prvi prvak: Giuseppe Farina (1950), kmalu zatem legenda Juan Manuel Fangio, ki je s petimi naslovi postavil standard veličine.

To je bilo obdobje, kjer so dirkači pogosto umirali, sezona pa je bila kratka in močno evropsko usmerjena. Formula 1 je bila bolj gentlemanski šport kot profesionalna industrija.

Točke so bile podeljene tudi za najhitrejši krog.

Dirkači so si takrat lahko še delili avtomobile (če se je prvemu pokvaril je prevzel avto moštvenega kolega).

Revolucija postavitve motorja in britanski vzpon (1960–1969)

V 60. letih pride do najpomembnejše tehnične spremembe v zgodovini F1: 👉 motor se preseli za voznika.

  • Lotus (Colin Chapman) uvede lažja, bolj vodljiva vozila.
  • Britanske ekipe (Lotus, BRM, Cooper) začnejo prevladovati.
  • Pojavijo se monokoki, aerodinamika začne igrati vlogo.

Hkrati se:

  • začnejo uporabljati varnostni pasovi (sprva proti volji dirkačev),
  • uvedejo se prve resne razprave o varnosti, ker je bilo smrtnih žrtev ogromno.

Ikone obdobja:

  • Jim Clark – izjemen talent, umre 1968.
  • Graham Hill, Jack Brabham (edini prvak z lastno ekipo).

Formula 1 se počasi profesionalizira, a ostaja izjemno nevarna.

Leta 1968 se pojavi legendarni motor Ford Cosworth DFV, ki je omogočil manjšim ekipam, da so postale konkurenčne.

Krila, sponzorji in temna leta (1970–1979)

To desetletje je prelomno na več ravneh:

Tehnologija

  • Pojavijo se aerodinamična krila.
  • Lotus razvije ground effect – podtlak, ki prilepi avto na tla.
  • Avto sesalec (Brabham BT46B), ki je imel na zadku velik ventilator.
  • Hitrosti eksplodirajo, varnost pa zaostaja.

Denar in marketing

  • Avti prvič dobijo barve sponzorjev (tobak, nafta).
  • Formula 1 postane globalni medijski produkt.

Tragedije in upor

  • Smrt Jochen Rindta (1970) – edini posmrtni svetovni prvak.
  • Smrt Françoisa Cevertja, Ronnieja Petersona.
  • Niki Lauda 1976 skoraj umre v Nürburgringu → dirkači se začnejo aktivno boriti za varnost.

Rivalstva

  • Lauda vs Hunt (1976) – človeška zgodba strahu, poguma in rivalstva.
  • Formula 1 prvič resnično doseže množično priljubljenost.

Turbo doba in politični boj (1980-1989)

To je divje obdobje:

Turbo motorji

  • Majhni turbo motorji z več kot 1000 KM v kvalifikacijah.
  • Avti so brutalni, nepredvidljivi in nevarni.

Politika

  • Spori med FISA in FOCA (Balestre vs Ecclestone).
  • Bernie Ecclestone prevzame komercialni nadzor → F1 postane velik posel.

Varnost

  • Smrti Gilles Villeneuve, Riccardo Paletti.
  • Počasni, a stalni varnostni napredek.

Ikone

  • Nelson Piquet, Alain Prost, mladi Ayrton Senna.
  • Rivalstvo Prost–Senna se začne.

Senna, varnostna revolucija in elektronika (1990–1999)

Senna in Imola 1994

  • Smrt Ayrtona Senne in Rolanda Ratzenbergerja je največji šok v zgodovini športa.
  • Sledi popolna varnostna revolucija:
    • boljši kokpiti,
    • počasnejši ovinki,
    • več testiranj,
    • moč FIA se močno poveča.

Obvezna uvedba naprave HANS (podpora za glavo in vrat) in višjih stranic kokpita, kar je drastično zmanjšalo poškodbo glave.

Tehnologija

  • Elektronski pripomočki (traction control, active suspension).
  • Nato prepoved elektronike → nihanje pravil.

Schumacher

  • Michael Schumacher se pojavi kot nova referenca.
  • Prvi naslovi z Benettonom, nato prihod v Ferrari.

Dominacija Ferrarija in industrijska F1 (2000–2009)

To je doba:

  • Ferrari + Schumacher + Todt + Brawn.
  • 5 zaporednih naslovov (2000–2004).
  • Tehnološko izjemno dovršeni avtomobili.

Hkrati:

  • Pravila se zaostrujejo, da bi zmanjšali dominacijo.
  • Pojavijo se Toyota, BMW, Honda – veliki proizvajalci.
  • Leta 2008 dramatičen finale Hamilton–Massa (ena najbolj znanih dirk vseh časov).

Leto 2009:

  • Difuzorska afera.
  • Presenetljiv naslov Brawn GP – ekipa, ki skoraj propade.
  • Zadnji naslov za Buttona.

Hibridi, Mercedes in nova generacija (2010–2019)

Red Bull era (2010–2013)

  • Sebastian Vettel in aerodinamična mojstrovina Adriana Neweyja.

Hibridna revolucija (2014)

  • V6 turbo hibridni motorji.
  • Mercedes absolutno dominira (Hamilton, Rosberg).
  • Ogromna razlika med ekipami → kritike.

Spremembe

  • Več družbenih omrežij.
  • Drive to Survive (Netflix) → nova publika.
  • Več poudarka na osebnostih, ne le tehnologiji.

Moderna Formula 1 (2020-danes)

Uvedba sprint dirk, ki so spremenile format vikenda, in vrnitev k ground effect aerodinamiki leta 2022.

Ključni elementi

  • Cost cap (omejitev proračuna).
  • Večji poudarek na enakosti.
  • Nova pravila 2022 → lažje sledenje.

Rivalstva

  • Hamilton vs Verstappen (2021) – kontroverzen zaključek.
  • Red Bullova nova dominacija.
  • Več mladih voznikov, več nacionalnosti.

Družbeni vplivi

  • Okoljska vprašanja.
  • Politične teme.
  • Varnost je danes na zgodovinsko najvišji ravni.

Zaključek

Formula 1 se je iz:

  • nevarnega povojnega športa
  • razvila v globalno tehnološko, politično in medijsko platformo.

Na njen razvoj so vplivali:

  • vojne, tehnologija, denar, politika, tragedije, osebnosti in družba.

Vodstvo in pravila

Politična zgodovina in upravljanje

FIA – uradni začetek in športna oblast (1950–1970)

Ko je bilo leta 1950 ustanovljeno svetovno prvenstvo Formule 1, je bila FIA (Fédération Internationale de l’Automobile) edina resnična oblast.

Vloga FIA v začetku

  • Določala je pravila, koledar in tehnične zahteve
  • Ni imela močnega komercialnega nadzora
  • Dirke so večinoma organizirali lokalni avtomobilski klubi

V tem obdobju:

  • Formula 1 še ni bila globalni posel
  • Denar ni bil centraliziran
  • Moč je bila razpršena med organizatorje, ekipe in FIA

FIA je bila predvsem športni sodnik, ne poslovni upravljavec.

Ekipe proti FIA – rojstvo politične F1 (1970–1980)

V 70. letih F1 eksplodira:

  • več gledalcev
  • več sponzorjev
  • več denarja

Tu se pojavi vprašanje: kdo ima pravico do zaslužka?

FOCA

  • Združenje konstruktorjev (Formula One Constructors Association)
  • Vodja: Bernie Ecclestone (lastnik Brabhama)
  • Cilj: zaščititi interese ekip

FISA

  • Športna veja FIA
  • Vodja: Jean-Marie Balestre
  • Branila avtoriteto FIA

To desetletje je zaznamovano z:

  • bojkotiranimi dirkami
  • grožnjami z alternativnim prvenstvom
  • političnimi igrami v ozadju

To je prvič, da F1 postane resno političen šport.

Bernie Ecclestone – človek, ki je spremenil vse (1981–2016)

Concorde Agreement (1981)

To je najpomembnejši dokument v zgodovini F1:

  • Podpisan na trgu Place de la Concorde v Parizu
  • Ekipe se zavežejo nastopati
  • Bernie dobi komercialne pravice
  • FIA obdrži športno-tehnično oblast

👉 Od tu naprej:

  • FIA = pravila in varnost
  • Bernie = denar, TV, marketing

Berniejeva doba

Bernie Ecclestone:

  • centralizira TV pravice
  • standardizira dirke
  • razširi F1 po svetu
  • spremeni F1 v milijardni posel

Pozitivno:

  • profesionalnost
  • stabilnost
  • globalna rast

Negativno:

  • neenakost med ekipami
  • zaprt sistem
  • odločanje v ozkem krogu ljudi

Bernie je bil neuradni diktator Formule 1, čeprav nikoli formalni lastnik športa.

Lastniki komercialnih pravic (2000-2016)

Bernie postopoma izgubi lastništvo, a ohrani nadzor.

Ključni lastniki

  • Medijske in investicijske skupine
  • Banke in skladi
  • Nazadnje CVC Capital Partners

CVC:

  • maksimizira dobiček
  • zvišuje pristojbine dirk
  • manj vlaga v razvoj športa

To vodi v:

  • nezadovoljstvo ekip
  • padec gledanosti
  • oddaljevanje navijačev

Liberty Media – moderna korporativna F1 (2017–danes)

Leta 2017 F1 kupi Liberty Media (ZDA).

Sprememba filozofije

  • več odprtosti
  • več digitalne prisotnosti
  • več zgodb, osebnosti in vsebin

Nova struktura

  • Formula One Group (komercialni upravljavec)
  • CEO: Stefano Domenicali
  • FIA ostane regulator

Ključne poteze

  • Netflix Drive to Survive
  • cost cap
  • nova pravila 2022
  • več dirk, več trgov (ZDA, Bližnji vzhod)

Liberty želi:

  • stabilnost ekip
  • večjo enakost
  • dolgoročno rast, ne le kratkoročni dobiček

FIA danes – regulator in varuh športa

Naloge FIA

  • tehnična pravila
  • športna pravila
  • varnost
  • nadzor nad sodniki

FIA je:

  • pogosto v konfliktu z ekipami in Libertyjem
  • pod pritiskom zaradi političnih in družbenih tem
  • ključna pri varnosti in trajnosti

Čeprav FIA formalno vodi šport, ni več najmočnejši igralec – moč je razdeljena.

Razmerje moči danes

Danes F1 vodijo trije stebri:

  1. FIA – pravila in varnost
  2. Liberty Media – komercialni razvoj
  3. Ekipe – politični pritisk in tehnologija

Formula 1 ni več en sam vodja, ampak stalno ravnotežje interesov.

Pravila

Dobesedni pomen Formula 1

  • Formula = skupek pravil (natančno določen pravilnik)
  • 1 = najvišji (prvi) razred enosedežnih dirkalnikov

Kako deluje Formula 1 – osnovna pravila in sistem

Struktura prvenstva

Formula 1 je letno svetovno prvenstvo, sestavljeno iz:

  • posameznih dirk (Grand Prix),
  • dveh prvenstev:
    • svetovno prvenstvo voznikov
    • svetovno prvenstvo konstruktorjev (ekip).

Vsaka ekipa nastopa z dvema dirkalnikoma in dvema voznikoma.

Dirkaški vikend

Tipičen dirkaški vikend vključuje:

  • proste treninge (prilagajanje dirkališču),
  • kvalifikacije (določijo štartni vrstni red),
  • dirko (glavni dogodek).

Od leta 2021 nekateri vikendi vključujejo tudi sprint dirko, ki dodatno vpliva na točke in vrstni red.

Sistem točkovanja

Skozi leta se je sistem drastično spreminjal. Do leta 2002 je točke dobilo le prvih 6 voznikov, zmagovalec pa le 10.

Točke se dodelijo prvih 10 voznikom v cilju:

  1. mesto – 25
  2. mesto – 18
  3. mesto – 15
  4. mesto – 12
  5. mesto – 10
  6. mesto – 8
  7. mesto – 6
  8. mesto – 4
  9. mesto – 2
  10. mesto – 1
  • Dodatna točka za najhitrejši krog, če je voznik med prvimi desetimi.
  • Točke obeh voznikov se seštevajo za konstruktorje.

Pravila in nadzor

  • Pravila določa FIA, razdeljena so na:
    • športna pravila (dirkanje, kazni, postopki),
    • tehnična pravila (avtomobili),
    • finančna pravila (omejitev proračuna).
  • Dirke nadzirajo sodniki (stewards), ki lahko podeljujejo kazni, časovne pribitke ali diskvalifikacije.

Pomen zastav (Komunikacija na stezi)

Ker dirkači pri visokih hitrostih ne morejo poslušati dolgih navodil, se uporablja sistem zastav:

  • 🏁 Karirasta zastava: Konec dirke ali treninga.
  • 🟡 Rumena zastava: Nevarnost na stezi. Dirkači morajo upočasniti, prestavljanje je prepovedano.
  • 🟢 Zelena zastava: Nevarnosti ni več, dirkanje se nadaljuje.
  • 🔴 Rdeča zastava: Dirka je prekinjena. Vsi avtomobili se morajo vrniti v bokse.
  • 🔵 Modra zastava: Dirkač, ki zaostaja za krog, mora spustiti hitrejšega dirkača naprej.
  • Črna zastava: Diskvalifikacija. Dirkač se mora takoj vrniti v boks in končati dirko.
  • Bela zastava: Na stezi je počasnejše vozilo (npr. reševalno vozilo ali avto s težavami).

Avtomobili

Današnji dirkalniki F1 so:

  • hibridni (bencinski motor + električni sistemi),
  • ekstremno aerodinamični,
  • zasnovani z močno poudarjeno varnostjo.

Tehnične omejitve obstajajo zato, da:

  • zmanjšujejo stroške,
  • povečujejo varnost,
  • ohranjajo konkurenčnost.

Finančna pravila (Cost Cap)

Da bi preprečili, da bi najbogatejše ekipe (kot so Ferrari, Mercedes in Red Bull) zapravile neomejeno količino denarja, je bila leta 2021 uvedena omejitev proračuna.

  • Osnovna omejitev: Znaša približno 135 milijonov dolarjev na sezono.
  • Kaj vključuje: Razvoj dirkalnika, izdelavo delov in plače večine zaposlenih.
  • Izjeme: Plače dirkačev, plače treh najvišje plačanih uslužbencev in stroški marketinga niso vključeni v to omejitev.

Kazni za kršitev so stroge: od denarnih kazni do odvzema točk ali zmanjšanja časa za testiranje v vetrovniku.

Namen pravil

Pravila Formule 1 niso statična:

  • redno se spreminjajo,
  • odzivajo se na varnost, tehnologijo in finančno ravnotežje.

Cilj je:

  • čim bolj pošteno tekmovanje,
  • varnost voznikov,
  • dolgoročna vzdržnost športa.

Zaključna misel

Formula 1 ni le dirkanje, temveč natančno reguliran sistem, kjer se srečujejo:

  • šport,
  • tehnologija,
  • politika,
  • posel.

Razumevanje pravil pomaga razumeti, zakaj se Formula 1 razvija tako, kot se – in zakaj je pogosto več kot le to, kar vidimo na stezi.


Ekipe

Ikonične in dolgožive ekipe:

  • Ferrari (1950-danes)
    • edina ekipa, ki je sodelovala v vsaki sezoni
    • največ zmag in konstruktorskih naslovov
    • sinonim Formule 1
  • McLaren (1966-danes)
    • ena najuspešnejših ekip
    • povezava s številnimi legendami (Senna, Prost, Hamilton)
  • Williams (1977-danes)
    • izjemna uspešnost v 80. in 90. letih
    • primer, kako se lahko ekipa brez proizvajalca povzpne na vrh

Velike tovarniške ekipe (preteklost):

  • Lotus (Team Lotus) – revolucionarna ekipa 60. in 70. let
  • Brabham – tehnične inovacije, Ecclestone
  • Renault – pionir turbo motorjev
  • Benetton – Schumacherjeva prva naslova
  • Tyrrell, BRM, Cooper

Krajše prisotne ali manj uspešne ekipe:

  • HRT, Caterham, Manor, Pacific, Life, Andrea Moda

Razlika med "tovarniškimi" in "strakarskimi" ekipami:

  • Tovarniške ekipe (Works teams): Same izdelujejo šasijo in motor. To omogoča popolno integracijo (motor je narejen točno za to šasijo ekipe). Primeri takih ekip so Mercedes, Ferrari ter RedBull.
  • Strankarske ekipe (Customer teams): Kupujejo motorje (npr. McLaren in Williams kupujeta motorje od Mercedesa). Čeprav so motorji enaki, imajo manj vpliva na samo zasnovo motorja.

Trenutne ekipe Formule 1

V današnji Formuli 1 nastopa 10 ekip, vsaka z dvema dirkalnikoma. Ekipe se razlikujejo po zgodovini, finančni moči, organizaciji in dolgoročnih ciljih, vendar vse tekmujejo znotraj istega pravilnika. Spodaj je pregled vseh trenutno aktivnih ekip, njihovega ozadja in identitete.

Ferrari

  • Sedež: Maranello, Italija
  • Lastnik: Ferrari S.p.A.
  • Motor: Ferrari
  • Team Principal: Fred Vasseur
  • Točke do danes: 10245

Ferrari je srce in simbol Formule 1. Edina ekipa, ki je sodelovala v vsaki sezoni od leta 1950, ima poseben status znotraj športa. Poleg športnega pomena predstavlja tudi nacionalni ponos Italije. Ferrari je znan po strasti, tradiciji in ogromnem pritisku pričakovanj, saj je vsaka sezona brez naslova pogosto razumljena kot neuspeh.


Mercedes

  • Sedež: Brackley, Združeno Kraljestvo
  • Lastnik: Mercedes-Benz Group
  • Motor: Mercedes
  • Team Principal: Toto Wolff
  • Točke do danes: 8195

Mercedes je definiral moderno hibridno dobo Formule 1. Ekipa slovi po izjemni organizaciji, tehnični odličnosti in stabilnem vodenju. Njihov uspeh temelji na natančnih procesih, dolgoročnem razvoju in tesnem sodelovanju med šasijo in motorjem.


Red Bull Racing

  • Sedež: Milton Keynes, Združeno kraljestvo
  • Lastnik: Red Bull GmbH
  • Motor: Red Bull Powertrains
  • Team Principal: Christian Horner
  • Točke do danes: 8374

Red Bull Racing je primer sodobne, agresivne in zelo ambiciozne ekipe. Čeprav nima dolgoletne tradicije, je s pravilnimi kadrovskimi odločitvami in izjemno aerodinamiko postal ena najuspešnejših ekip zadnjega obdobja. Ekipa je znana po jasni hierarhiji in osredotočenosti na zmage.


McLaren

  • Sedež: Woking, Združeno kraljestvo
  • Lastnik: McLaren Group
  • Motor: Mercedes
  • Team Principal: Andrea Stella
  • Točke do danes: 6757

McLaren je ena najbolj legendarnih ekip v zgodovini F1, z bogato zapuščino in številnimi svetovnimi prvaki. Po obdobju padca se je ekipa v zadnjih letih stabilizirala in postopoma vrača proti vrhu. Znana je po tehnološkem razvoju in močni identiteti blagovne znamke.


Aston Martin

  • Sedež: Silverstone, Združeno kraljestvo
  • Lastnik: Lawrence Stroll
  • Motor: Mercedes
  • Team Principal: Mike Krack
  • Točke do danes: 682

Aston Martin je relativno nova identiteta stare ekipe, ki ima zelo dolgo zgodovino pod različnimi imeni. Z močnimi finančnimi vložki in moderno infrastrukturo želi postati stalni tekmec za najvišja mesta. Ekipa ima dolgoročno vizijo in jasno usmeritev v prihodnost.


Alpine

  • Sedež: Enstone (VB) / Viry-Châtillon (Francija)
  • Lastnik: Renault Group
  • Motor: Renault
  • Team Principal: vodstvena struktura pod okriljem Renaulta
  • Točke do danes: 507

Alpine je tovarniška ekipa Renaulta in eden redkih primerov, kjer isti proizvajalec razvija tako šasijo kot motor. Ekipa pogosto niha med velikimi ambicijami in dejanskimi rezultati, a ostaja pomemben del Formule 1 zaradi svoje tehnične samostojnosti.


Williams

  • Sedež: Grove, Združeno kraljestvo
  • Lastnik: Dorilton Capital
  • Motor: Mercedes
  • Team Principal: James Vowles
  • Točke do danes: 3255

Williams je ena najuspešnejših ekip preteklosti, danes pa simbol prehoda stare, neodvisne F1 v moderno, finančno regulirano obdobje. Po letih težav se ekipa postopoma pobira in gradi stabilne temelje za prihodnost

Haas

  • Sedež: ZDA / Združeno kraljestvo
  • Lastnik: Gene Haas
  • Motor: Ferrari
  • Team Principal: Ayao Komatsu
  • Točke do danes: 392

Haas je najmlajša ekipa v Formuli 1 in ima edinstven poslovni model, ki temelji na tesnem tehničnem sodelovanju z drugimi ekipami. Cilj ekipe ni dominacija, temveč učinkovitost, stabilnost in dolgoročna prisotnost v športu.

RB (nekdanji AlphaTauri / Toro Rosso)

  • Sedež: Faenza, Italija
  • Lastnik: Red Bull GmbH
  • Motor: Red Bull Powertrains
  • Team Principal: Laurent Mekies
  • Točke do danes: 66

RB deluje kot sestrska ekipa Red Bull Racinga. Njena vloga je razvoj mladih voznikov in preizkušanje novih idej. Čeprav redko cilja na naslove, je pomemben del Red Bullove strategije v Formuli 1.

Sauber (Alfa Romeo)

  • Sedež: Hinwil, Švica
  • Lastnik: Sauber Group
  • Motor: Ferrari
  • Team Principal: Alessandro Alunni Bravi
  • Točke do danes: 554

Sauber je ena najbolj vztrajnih ekip v Formuli 1, znana po tehnični natančnosti in stabilnosti. Ekipa ima jasno začrtano prihodnost in predstavlja prehodno fazo proti novi tovarniški strukturi, kar ji daje posebno mesto v sodobni F1. Leta 2026 se bo preimenovala iz Stake F1 Team/Kick Sauber v Audi F1 team.


Vozniki

Zgodovina in najbolj ikonični vozniki (1950–danes)

Tu gre za zgodovinski pregled, kot smo ga naredili pri ekipah, s poudarkom na legendah, njihovih dosežkih in vplivu na šport. Lahko ga narediš po obdobjih:

1950-1959: Pionirji

  • Giuseppe Farina – prvi svetovni prvak (1950)
  • Juan Manuel Fangio – petkratni prvak, znan po vožnji z natančnostjo in stilom. Osvojil jih je s štirimi različnimi ekipami (Alfa Romeo, Maserati, Mercedes, Ferrari)
  • V tem obdobju so dirke zelo nevarne; veliko smrti in nesreč

1960-1969: Britanski vzpon

  • Jim Clark – tehnični genij za volanom, legenda Lotus ekipe. Znan tudi kot "Gentleman". Zmagoval je v skoraj vsem, kar je imelo kolesa (tudi Indy 500)
  • Graham Hill, Jack Brabham – močne osebnosti, ki so razvijale strukturo ekip

1970–1979: Aerodinamična in tragična doba

  • Niki Lauda – preživi hudo nesrečo, postane simbol poguma. Ključna oseba pri prepričevanju Lewisa Hamiltona da pride v Mercedes
  • James Hunt – glamurozen rival Laudi, začetnik medijske popularnosti

1980–1989: Turbo doba in rivalstva

  • Nelson Piquet, Alain Prost, Ayrton Senna
  • Doba političnih bojev med ekipami in FIA, eksplozivni turbo motorji

1990–1999: Elektronika in varnost

  • Ayrton Senna umre 1994 → popolna varnostna revolucija
  • Michael Schumacher – prvi naslovi z Benettonom, kasneje Ferrari, začetek profesionalne era voznika kot “superzvezde”

2000–2009: Dominacija in korporativna F1

  • Michael Schumacher in Ferrari: 5 zaporednih naslovov
  • Rivalstva med ekipami in vozniki postajajo globalni spektakel

2010–2019: Red Bull, hibridi in nova generacija

  • Sebastian Vettel – Red Bull era
  • Lewis Hamilton – dominantna figura, globalni ambasador F1
  • Hibridna revolucija (2014) → Mercedes dominacija

2020–danes: Moderni vozniki in globalna zvezdniki

  • Max Verstappen, Charles Leclerc, George Russell in drugi
  • Formula 1 se širi na digitalno publiko, Drive to Survive, socialni mediji

Trenutni vozniki - 2025

McLaren

  • Lando Norris – Velika Britanija, 26 let, 1 naslov (2025), 10 zmag
  • Oscar Piastri – Avstralija, 24 let, 0 naslovov, 6 zmag

Scuderia Ferrari

  • Lewis Hamilton – Velika Britanija, 40 let, 7 naslovov, 105 zmag
  • Charles Leclerc – Monako, 27 let, 0 naslovov, 8 zmag

Oracle Red Bull Racing

  • Max Verstappen – Nizozemska, 27 let, 4 naslovi, 65–70 zmag
  • Liam Lawson – Nova Zelandija, 23 let, 0 naslovov, 0 zmag

Mercedes‑AMG Petronas

  • George Russell – Velika Britanija, 26 let, 0 naslovov, 3–5 zmag
  • Andrea Kimi Antonelli – Italija, 18 let, 0 naslovov, 0 zmag

Aston Martin Aramco F1 Team

  • Fernando Alonso – Španija, 43 let, 2 naslova, 32 zmag
  • Lance Stroll – Kanada, 26 let, 0 naslovov, 0 zmag

BWT Alpine F1 Team

  • Pierre Gasly – Francija, 29 let, 0 naslovov, 1 zmaga
  • Jack Doohan – Avstralija, 22 let, 0 naslovov, 0 zmag

Haas F1 Team

  • Esteban Ocon – Francija, 28 let, 0 naslovov, 1 zmaga
  • Oliver Bearman – Velika Britanija, 19 let, 0 naslovov, 0 zmag

Racing Bulls

(preimenovana ekipa, ki zamenjuje nekdanji AlphaTauri / RB)

  • Yuki Tsunoda – Japonska, 24 let, 0 naslovov, 0 zmag
  • Isack Hadjar – Francija, 21 let, 0 naslovov, 0 zmag

Williams

  • Carlos Sainz Jr. – Španija, 29 let, 0 naslovov, 4 zmag
  • Alexander Albon – Tajska, 28 let, 0 naslovov, 0 zmag

Sauber / Alfa Romeo

  • Nico Hülkenberg – Nemčija, 37 let, 0 naslovov, 0 zmag
  • Gabriel Bortoleto – Brazilija, 20 let, 0 naslovov, 0 zmag